Taras Kermauner
Življenjepis
Eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, za katerega je značilna nenehna avtorefleksija. Sodi v generacijo, rojeno okoli leta 1930: Dane Zajc, Gregor Strniša, Dominik Smole, Marjan Rožanc, Janko Kos, Primož Kozak, Peter Božič, Lojze Kovačič, Polde Bibič, Lado Kralj ... Ukvarjal se je z megalomanskih projektom "Rekonstrukcija slovenske dramatike."
- (*13. april 1930) Ljubljana. Klasična gimnazija v Ljubljani, prijateljevanje s Primožom Kozakom in Dominikom Smoletom, z obema ohranja močne prijateljske vezi tudi kasneje, ko sodelujejo pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive.
- 1954 zaključi študij filozofije na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.
- 1955 poroka z Alenko Goljevšček
- 1955 - 1958 asistent na oddelku za filozofijo; zaradi političnega razhajanja z oblastjo se je prisiljen preživljati z opravljanjem različnih poklicev; obenem je prevajal, bil lektor in korektor, (so)urednik revij, režiser in sodelavec Odra 57, dramaturg pri predstavah v skoraj vseh slovenskih gledališčih, režiral v Beogradu v Ateljeju 212 Kozakovo Afero, pisal o slikarstvu in filmske kritike, sociološke in kulturološke razprave, v največji meri pa se je posvečal literarni zgodovini in znanstvenemu preučevanju slovenske literature, s poudarkom na proučevanju slovenske dramatike. Sodeloval je tudi pri filmu, bil dramaturg in asistent režije pri Kozakovi Zaroti, scenarist kratkih filmov o Edvardu Kocbeku, za ta scenarij je dobil nagrado, ki jo je odklonil, in o kiparstvu Janeza Boljke Železno mesto. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado odklonil.
- 1966-1969 uradnik na Izvršnem svetu SR Slovenije
- 1970 tri mesece ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, s tega mesta je odstopil po lastni pobudi; ves ostali čas je preživel kot svobodni književnik.
- 1981 doktoriral iz literarne zgodovine
- 1991 izvoljen za izrednega člana SAZU
- 1995 za rednega člana SAZU.
- Veliko časa je preživel v tujini na študiju, v obdobju med 1960 - 80 je objavil 10 knjig v srbohrvaščini.
- Umrl 11. junija 2008 v Ljubljani
Režije
Dramaturgije
1990 - 1999
- 1998; Rudi Šeligo SVATBA, r. Matija Logar, Slovensko ljudsko gledališče Celje
- 1997; Ivo Svetina TAKO JE UMRL ZARATUŠTRA, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
- 1996; Evald Flisar POSLEDNJA NEDOLŽNOST, r. Sladjana Vujović, Zunajinstitucionalni projekti
- 1996; Evald Flisar JUTRI BO LEPŠE, r. Matija Logar, Prešernovo gledališče Kranj
1980 - 1989
- 1988; Dane Zajc MEDEJA, r. Franci Križaj, Slovensko ljudsko gledališče Celje
- 1987; Peter Božič ŠPANSKA KRALJICA, r. Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče ljubljansko
- 1986; Feri Lainšček SAMORASTNEŽI, r. Franci Križaj, Slovensko ljudsko gledališče Celje
- 1983; Richard Brinsley Sheridan ŠOLA ZA OBREKOVANJE, r. Stevo Žigon, SNG Drama Ljubljana
- 1982; Ivo Brešan HUDIČ NA FILOZOFSKI FAKULTETI, r. Žarko Petan, Mestno gledališče ljubljansko
- 1982; Drago Jančar DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI, r. Zvone Šedlbauer, SNG Drama Ljubljana
- 1981; Dominik Smole KRST PRI SAVICI, r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
- 1980; Euripides BAKHANTKE, r. Franci Križaj, Slovensko ljudsko gledališče Celje
1970 - 1979
- 1979; Rudi Šeligo LEPA VIDA, r. Franci Križaj, Drama SNG Maribor
- 1977; Bertolt Brecht GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI, r. Franci Križaj, Slovensko ljudsko gledališče Celje
- 1976; Taras Kermauner BOJ IN GNUS, r. Tone Peršak, Igor Likar, Gledališče GLEJ
- 1975; Johann Wolfgang Goethe TORQUATO TASSO, r. Aleš Jan, Slovensko ljudsko gledališče Celje
- 1974; Alfred Jarry UBU KRALJ ali POLJAKI, r. Franci Križaj, Slovensko ljudsko gledališče Celje
- 1974; William Shakespeare OTHELLO, r. Franci Križaj, Mestno gledališče ljubljansko
- 1973; Pavle Lužan ZAŠČITNA MASKA, r. Božo Šprajc, SNG Nova Gorica
Nagrade
- 1985 nagrada Prešernovega sklada (nagrado zavrne)
- 1985 nagrada za scenarij kratkega filma o Edvardu Kocbeku (nagrado zavrne)
Bibliografija
Zunanje povezave
- Kermauner.net
- Avtorjeve objave v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si
- Intervju: Taras Kermauner, Sodobnost (1963), 1997, letnik 45, številka 5 - www.dlib.si
- "Slovenci so polni, prvič v svoji zgodovini, nekakšne po večini nizkotne, pritlehne samozavesti, ki deluje name odbojno. Niti fizično jih ne morem več gledati, tudi zato sem se umaknil na rob dežele, za visoke zidove samotne hiše." - www.mladina.si, 09.06.2005
- Taras Kermauner: Povojna slovenska politična dramatika (video posnetek predavanja na FF maja 2007)
- Dr. Taras Kermauner, oddaja Intervju - www.rtvslo.si, 03.02.2008
- Taras Kermauner 1930-2008 - www.mladina.si, 16.07.2008